logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Srednja Evropa: mit ali (tudi) stvarnost?


Avtor(ji):Peter Vodopivec
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Peter Vodopivec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2003_2.pdf
Velikost:1.92MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor v članku, v katerem navaja zgodovinske okoliščine oblikovanja srednjeevropskega prostora, izraža prepričanje, da Srednje Evropa ni bila nikoli le ideja, temveč vsaj od 18. stoletja poseben prostor med evropskim Vzhodom in Zahodom. S primerjavo razumevanja Srednje Evrope slovenskega pesnika in politika Edvarda Kocbeka in madžarskega publicista Istvana Biba, razkriva, da sta bili v razvoju srednjeevropske ideje od začetka 19. stoletja do 2. svetovne vojne dve težnji: ena, ki je iskala rešitev iz srednje evropske razdrobljenosti in zaostalosti v federalnem povezovanju srednjeevropskih držav, in druga, ki je zastopala stališče, da je Srednja Evropa sestavni del nemškega kulturnega in gospodarskega prostora. Ideja nemške Mitteleurope je z nacizmom zmagala, zato se je po 2. svetovni vojni zdelo, da je ideja kompromitirana. Obudili so jo v osemdesetih letih 20. stoletja predvsem poljski, češki in madžarski politični disidenti, po padcu 'berlinskega zidu' pa je izgubila na pomenu.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1521
    • naslov
      • Srednja Evropa: mit ali (tudi) stvarnost?
      • Central Europe: Myth or (also) Reality?
    • ustvarjalec
      • Peter Vodopivec
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • Srednja Evropa
      • multikulturnost
      • multinarodnost
      • Nemčija
      • federalizem
      • Mitteleuropa
      • meščanstvo
      • Central Europe
      • multiculturality
      • multiethnicity
      • Germany
      • federalism
      • Mitteleuropa
      • bourgeoisie
    • opis
      • In the paper, which presents the historical circumstances under which Central European area was formed, the author expresses his conviction that Central Europe was never merely an idea, but, at least from the eighteenth century onwards, a particular area between the European east and west. By comparing the views by Edvard Kocbek, the Slovene poet and politician, and Istvan Bibo, the Hungarian publicist, the author concludes that, in the period between the beginning of the nineteenth century and the Second World War, there were two tendencies in the development of the Central European idea: the first one sought the way out of Central European fragmentation and backwardness in a federal association of the Central European countries, whereas the second defended the view that Central Europe was an integral part of the German cultural and economic area. Since with Nazism the German idea of Mitteleuropa won, it seemed, after the Second World War, that the idea was compromised. Although the idea was shortly revived in the 1980's, especially by the Polish, Czech and Hungarian political dissidents, it lost its relevance after the fall of the Berlin Wall.
      • Avtor v članku, v katerem navaja zgodovinske okoliščine oblikovanja srednjeevropskega prostora, izraža prepričanje, da Srednje Evropa ni bila nikoli le ideja, temveč vsaj od 18. stoletja poseben prostor med evropskim Vzhodom in Zahodom. S primerjavo razumevanja Srednje Evrope slovenskega pesnika in politika Edvarda Kocbeka in madžarskega publicista Istvana Biba, razkriva, da sta bili v razvoju srednjeevropske ideje od začetka 19. stoletja do 2. svetovne vojne dve težnji: ena, ki je iskala rešitev iz srednje evropske razdrobljenosti in zaostalosti v federalnem povezovanju srednjeevropskih držav, in druga, ki je zastopala stališče, da je Srednja Evropa sestavni del nemškega kulturnega in gospodarskega prostora. Ideja nemške Mitteleurope je z nacizmom zmagala, zato se je po 2. svetovni vojni zdelo, da je ideja kompromitirana. Obudili so jo v osemdesetih letih 20. stoletja predvsem poljski, češki in madžarski politični disidenti, po padcu 'berlinskega zidu' pa je izgubila na pomenu.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd