Avtor v članku, v katerem navaja zgodovinske okoliščine oblikovanja srednjeevropskega
prostora, izraža prepričanje, da Srednje Evropa ni bila nikoli le ideja, temveč vsaj od 18.
stoletja poseben prostor med evropskim Vzhodom in Zahodom. S primerjavo razumevanja
Srednje Evrope slovenskega pesnika in politika Edvarda Kocbeka in madžarskega publicista
Istvana Biba, razkriva, da sta bili v razvoju srednjeevropske ideje od začetka 19. stoletja do
2. svetovne vojne dve težnji: ena, ki je iskala rešitev iz srednje evropske razdrobljenosti in
zaostalosti v federalnem povezovanju srednjeevropskih držav, in druga, ki je zastopala
stališče, da je Srednja Evropa sestavni del nemškega kulturnega in gospodarskega prostora.
Ideja nemške Mitteleurope je z nacizmom zmagala, zato se je po 2. svetovni vojni zdelo, da
je ideja kompromitirana. Obudili so jo v osemdesetih letih 20. stoletja predvsem poljski,
češki in madžarski politični disidenti, po padcu 'berlinskega zidu' pa je izgubila na pomenu.