logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Stanje zgodovinopisja v Bosni in Hercegovini

Avtor(ji):Husnija Kamberović
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2004
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2004, št. 2
Jezik(i):bosanski/hrvaški/srbski
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:zgodovinopisje, Bosna in Hercegovina, historiography, Bosnia Herzegovina
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2004_2.pdf
Velikost:1.66MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file232
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor v svojem delu zagovarja tezo, da bi, razen v najnovejšem času, težko govorili o bosensko-hercegovskem zgodovinopisju kot nekem metodološkem sistemu, ampak da gre bolj za zgodovinopisna dela, ki so sicer nastajala tukaj, a so povečini tematsko in metodološko pripadala sosednjim zgodovinopisnim usmeritvam in "šolam". Analizira najpomembnejša zgodovinopisna del, ki so v BiH nastala v času med 1991. in 2003. letom (knjige Mustafe Imamovića, Mehmedalije Bojića, Dževada Juzbašića, Envera Radžića, Iljasa Hadžibegovića, Husnije Kamberovića in Srećka Džaje), in označuje njihovo vlogo v razvoju zgodovinske vede v Bosni in Hercegovini.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1495
    • naslov
      • Stanje zgodovinopisja v Bosni in Hercegovini
      • The State of Historiography in Bosnia Herzegovina
    • ustvarjalec
      • Husnija Kamberović
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • zgodovinopisje
      • Bosna in Hercegovina
      • historiography
      • Bosnia Herzegovina
    • opis
      • In his paper, the author supports the thesis that, except very recently, it is very difficult to speak of Bosnian-Herzegovian historiography as a methodological system, but rather as a collection of historiographic works, most of which, although written there, thematically and methodologically belong to neighbouring historiographic orientations and "schools". He analyses the most important historiographic works which were written in Bosnia Herzegovina between 1991 and 2003 (the books by Mustafa Imamović, Mehmedalija Bojić, Dževad Juzbašić, Enver Radžić, Iljas Hadžibegović, Husnija Kamberović and Srećko Džaja) and denotes their role in the development of historiography as a science in Bosnia Herzegovina.
      • Avtor v svojem delu zagovarja tezo, da bi, razen v najnovejšem času, težko govorili o bosensko-hercegovskem zgodovinopisju kot nekem metodološkem sistemu, ampak da gre bolj za zgodovinopisna dela, ki so sicer nastajala tukaj, a so povečini tematsko in metodološko pripadala sosednjim zgodovinopisnim usmeritvam in "šolam". Analizira najpomembnejša zgodovinopisna del, ki so v BiH nastala v času med 1991. in 2003. letom (knjige Mustafe Imamovića, Mehmedalije Bojića, Dževada Juzbašića, Envera Radžića, Iljasa Hadžibegovića, Husnije Kamberovića in Srećka Džaje), in označuje njihovo vlogo v razvoju zgodovinske vede v Bosni in Hercegovini.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2004
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Bosanski/hrvaški/srbski
    • jeDelOd