Razpust Kominterne 15. maja 1943 je bila Stalinova taktična poteza, ki ni vnesla nobene
bistvene spremembe v ustaljena razmerja med vodstvom Kominterne oziroma Moskvo in
včlanjenimi komunističnimi partijami. Odzivi na Slovenskem neposredno po uradnem razpustu
so bili različni. Komunisti so pritrjevali uradni razlagi vodstva KI o smotrnosti ukinitve
mednarodne povezave komunističnih strank in si prizadevali v javnosti afirmirati Komunistično
partijo Slovenije kot nacionalno in patriotično stranko. Nekateri vidnejši člani Osvobodilne
fronte so razpust smatrali za pomembno dejanje, s katerim se narodom priznavajo
njihove nacionalne individualnosti, komunistične stranke pa bodo postale resnično nacionalne.
Na protikomunistični strani je prevladala ocena, da se z razpustom, v katerega je bil
Stalin prisiljen zaradi protikomunističnega razpoloženja v državah zahodnih zaveznikov, ne
bo nič spremenilo, kajti komunistične stranke in njihova zavezanost svojemu programu ostajajo
naprej.