logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Razpust Kominterne

odmevi na Slovenskem in mednarodni okvir
Avtor(ji):Vida Deželak Barič
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2006, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:2. svetovna vojna, Kominterna, Komunistična internacionala, Komunistična internacionala, Komunistična partija Slovenije, Sovjetska zveza, Slovenija, propaganda, Second World War, Comintern, Communist International, Communist Party of Yugoslavia, Communist Party of Slovenia, Soviet Union, Slovenia, propaganda
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Vida Deželak Barič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_za_novejso_zgodovino_2006_2.pdf
Velikost:72.83MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25921
Odpri
Prenesi
Opis
Razpust Kominterne 15. maja 1943 je bila Stalinova taktična poteza, ki ni vnesla nobene bistvene spremembe v ustaljena razmerja med vodstvom Kominterne oziroma Moskvo in včlanjenimi komunističnimi partijami. Odzivi na Slovenskem neposredno po uradnem razpustu so bili različni. Komunisti so pritrjevali uradni razlagi vodstva KI o smotrnosti ukinitve mednarodne povezave komunističnih strank in si prizadevali v javnosti afirmirati Komunistično partijo Slovenije kot nacionalno in patriotično stranko. Nekateri vidnejši člani Osvobodilne fronte so razpust smatrali za pomembno dejanje, s katerim se narodom priznavajo njihove nacionalne individualnosti, komunistične stranke pa bodo postale resnično nacionalne. Na protikomunistični strani je prevladala ocena, da se z razpustom, v katerega je bil Stalin prisiljen zaradi protikomunističnega razpoloženja v državah zahodnih zaveznikov, ne bo nič spremenilo, kajti komunistične stranke in njihova zavezanost svojemu programu ostajajo naprej.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1395
    • naslov
      • Razpust Kominterne
      • odmevi na Slovenskem in mednarodni okvir
      • The Dissolution of the Comintern
      • The Echoes in Slovenia and the International Framework
    • ustvarjalec
      • Vida Deželak Barič
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • 2. svetovna vojna
      • Kominterna
      • Komunistična internacionala
      • Komunistična internacionala
      • Komunistična partija Slovenije
      • Sovjetska zveza
      • Slovenija
      • propaganda
      • Second World War
      • Comintern
      • Communist International
      • Communist Party of Yugoslavia
      • Communist Party of Slovenia
      • Soviet Union
      • Slovenia
      • propaganda
    • opis
      • The dissolution of the Comintern on 15 May was Stalin's tactical move which brought no significant change to the well established relations between the Comintern leadership, i.e. Moscow, and its members - the communist parties. The response in Slovenia, immediately after the official news of the dissolution was varied. The communists accepted the official explanation of the leadership of the Communist Party of Slovenia justifying the dissolution of the international association of communist parties, and endeavored to present the Party to the public as national and patriotic. Some prominent members of the Slovene Liberation Front considered the dissolution as a significant move which recognized the national identity of individual countries and allowed the communist parties to become truly national. On the anti-communist side the assessment prevailed that nothing much would change with the demise of the Comintern, which Stalin had been compelled to dissolve because of anti-communist feelings among the western Allies, given that national communist parties continued operating and pursuing their programmes.
      • Razpust Kominterne 15. maja 1943 je bila Stalinova taktična poteza, ki ni vnesla nobene bistvene spremembe v ustaljena razmerja med vodstvom Kominterne oziroma Moskvo in včlanjenimi komunističnimi partijami. Odzivi na Slovenskem neposredno po uradnem razpustu so bili različni. Komunisti so pritrjevali uradni razlagi vodstva KI o smotrnosti ukinitve mednarodne povezave komunističnih strank in si prizadevali v javnosti afirmirati Komunistično partijo Slovenije kot nacionalno in patriotično stranko. Nekateri vidnejši člani Osvobodilne fronte so razpust smatrali za pomembno dejanje, s katerim se narodom priznavajo njihove nacionalne individualnosti, komunistične stranke pa bodo postale resnično nacionalne. Na protikomunistični strani je prevladala ocena, da se z razpustom, v katerega je bil Stalin prisiljen zaradi protikomunističnega razpoloženja v državah zahodnih zaveznikov, ne bo nič spremenilo, kajti komunistične stranke in njihova zavezanost svojemu programu ostajajo naprej.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd