logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Zgodovinarji o meji med Kranjsko in Hrvaško 1881-1916

Avtor(ji):Marko Zajc
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2006, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Hrvaška, Slovenija, Kranjska, mejno vprašanje, meja, zgodovinopisje, Žumberak, Croatia, Slovenia, Carniola, Border issue, border, historiography, Žumberak
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marko Zajc je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_za_novejso_zgodovino_2006_2.pdf
Velikost:72.83MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25921
Odpri
Prenesi
Opis
V habsburški monarhiji je bilo historično pravo visoko cenjeno. V tem kontekstu lahko gledamo tudi na največji mejni problem na tedanji južni kranjski meji - t.i. žumberško vprašanje. Osamljeni enklavi Vojne krajine (Žumberak in Marindol) osnovani na kranjskih tleh in naseljeni z uskoškim prebivalstvom sta v času ukinjanja vojnokrajiške organizacije (1869-1881) postali akuten mejni problem med Kranjsko in Hrvaško. Zaradi narave spora so imeli pomembno vlogo tudi zgodovinarji. Augusta Fournierja in Radoslava Lopašiča so leta 1881 angažirali državni organi; prvega avstrijska vlada, drugega pa hrvaška deželna vlada. Amaterski zgodovinar Nikola Badovinac je kot član ogrske komisije za Žumberak in Marindol oblikoval svojevrstno teorijo o dveh Žumberkih in se (enako tudi Tadija Smičklas) zavzemal za priključitev Žumberka Hrvaški v hrvaškem saboru. Anton Koblar je po nalogu kranjske deželne vlade v devetdesetih letih 19. stoletja iskal argumente v kranjsko korist. Zadnji se je za priključitev Žumberka Kranjski pred in med prvo svetovno vojno zavzemal Josip Mal.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1392
    • naslov
      • Zgodovinarji o meji med Kranjsko in Hrvaško 1881-1916
      • Historians on the Border between Carniola and Croatia between 1881 and 1916
    • ustvarjalec
      • Marko Zajc
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
    • predmet
      • Hrvaška
      • Slovenija
      • Kranjska
      • mejno vprašanje
      • meja
      • zgodovinopisje
      • Žumberak
      • Croatia
      • Slovenia
      • Carniola
      • Border issue
      • border
      • historiography
      • Žumberak
    • opis
      • In the Habsburg Empire, historical law was held in high esteem. This should be borne in mind when considering the greatest dispute on the then southern Carniolan border - the so-called Žumberak issue. In the 1869-1881 period, during which the Vojna krajina organization was abolished, isolated enclaves of Žumberak and Marindol, that had been founded on Carniolan soil and populated with the Uskok families, became the subject of an acute border dispute between Carniola and Croatia. Because of the particular nature of the dispute, historians also played an important role in it. In 1881, two were commissioned for this task by their governments, namely August Fournier by Austria and Radoslav Lopašić by Croatia. Nikola Badovinac, an amateur historian and a member of the Hungarian commission for Žumberak and Marindol, who had developed a unique theory about two Žumberaks, strove for the annexation of Žumberak to Croatia in the Croat Parliament, as did Tadija Smičklas. Anton Koblar, commissioned by the Carniolan provincial government in the 1890's, searched for arguments in support of the Carniolan claims. The last of those advocating the annexation of Žumberak to Corniola before and during the First World War was Josip Mal.
      • V habsburški monarhiji je bilo historično pravo visoko cenjeno. V tem kontekstu lahko gledamo tudi na največji mejni problem na tedanji južni kranjski meji - t.i. žumberško vprašanje. Osamljeni enklavi Vojne krajine (Žumberak in Marindol) osnovani na kranjskih tleh in naseljeni z uskoškim prebivalstvom sta v času ukinjanja vojnokrajiške organizacije (1869-1881) postali akuten mejni problem med Kranjsko in Hrvaško. Zaradi narave spora so imeli pomembno vlogo tudi zgodovinarji. Augusta Fournierja in Radoslava Lopašiča so leta 1881 angažirali državni organi; prvega avstrijska vlada, drugega pa hrvaška deželna vlada. Amaterski zgodovinar Nikola Badovinac je kot član ogrske komisije za Žumberak in Marindol oblikoval svojevrstno teorijo o dveh Žumberkih in se (enako tudi Tadija Smičklas) zavzemal za priključitev Žumberka Hrvaški v hrvaškem saboru. Anton Koblar je po nalogu kranjske deželne vlade v devetdesetih letih 19. stoletja iskal argumente v kranjsko korist. Zadnji se je za priključitev Žumberka Kranjski pred in med prvo svetovno vojno zavzemal Josip Mal.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd