logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Diplomatski problem jugoslovansko-avstrijske meje v dobi druge svetovne vojne

Avtor(ji):Fran Zwitter
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1979
Založnik(i):Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 1979, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:moskovska deklaracija, pariški sporazum, avstrijska državna pogodba, jugoslovansko-avstrijska meja
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Fran Zwitter je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1979_LETNIK_33_STEVILKA_1.pdf
Velikost:9.96MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file97
Odpri
Prenesi
Opis
Ker moskovska deklaracija iz oktobra 1943 ni govorila o mejah bodoče obnovljene Avstrije, je vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje ob sovjetski podpori jugoslovanskim zahtevam ostalo odprto vse do pariškega sporazuma (1949) oziroma do podpisa avstrijske državne pogodbe (1955). Od jaltske konference (februarja 1945) do maja 1945 se je posebej postavljalo vprašanje zavezniških okupacijskih con v Avstriji. Jugoslavija ni mogla doseči sporazuma z Veliko Britanijo in Združenimi državami, da bi v njeni vojaški upravi ostalo koroško ozemlje, ki so ga maja 1945 osvobodile jugoslovanske čete. Od maja do julija 1945 pa je na Štajerskem obstajala jugoslovanska podcona v okviru sovjetskega okupacijskega ozemlja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/13092
    • naslov
      • Diplomatski problem jugoslovansko-avstrijske meje v dobi druge svetovne vojne
      • Diplomatie Problem of the Yugoslav-Austrian Frontier During the Second World War
    • ustvarjalec
      • Fran Zwitter
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • moskovska deklaracija
      • pariški sporazum
      • avstrijska državna pogodba
      • jugoslovansko-avstrijska meja
    • opis
      • As the Moscow Declaration (Oct. 1943) did not mention the frontiers of the future reestablished Austria, remained the question of the Yugoslav-Austrian borders (as the U. S. S. R. supported the Yugoslav demands) open until the signing of the Paris-Agreement in 1949 resp. to the Austrian State Treaty in 1955. From the time of Jalta-Conference (Febr. 1945) until May 1945 vvas particularly actual the question of the occupational zones of the allies in Austria. Yugoslavia did not succeed in making an agreement with Great Britain and the U. S. A. which would permit her the military administration in the southern part of Carinthia, liberated by the Yugoslav troops in May 1945. In the period from May to July 1945 Yugoslavia had in Styria ari underzone, which vvas actually part of the Soviet occupational territory.
      • Ker moskovska deklaracija iz oktobra 1943 ni govorila o mejah bodoče obnovljene Avstrije, je vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje ob sovjetski podpori jugoslovanskim zahtevam ostalo odprto vse do pariškega sporazuma (1949) oziroma do podpisa avstrijske državne pogodbe (1955). Od jaltske konference (februarja 1945) do maja 1945 se je posebej postavljalo vprašanje zavezniških okupacijskih con v Avstriji. Jugoslavija ni mogla doseči sporazuma z Veliko Britanijo in Združenimi državami, da bi v njeni vojaški upravi ostalo koroško ozemlje, ki so ga maja 1945 osvobodile jugoslovanske čete. Od maja do julija 1945 pa je na Štajerskem obstajala jugoslovanska podcona v okviru sovjetskega okupacijskega ozemlja.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo za Slovenijo
    • datum
      • 1979
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd