logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Literatura

/

Monografije

Drobci iz preteklosti kamniškega okraja v letih 1929-1941


Soavtor(ji):Dušan Nećak (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Zbirk(e):Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Anka Vidovič Miklavčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Stiplovskov_zbornik.pdf
Velikost:127.21MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Okraj Kamnik je sodil po obsegu med srednje okraje v Dravski banovini. Po ljudskem štetju z dne 31. marca 1931 je živelo 38.683 prebivalcev od tega 18.340 moških in 20.343 žensk. Leta 1937 je okraj zajemal 18 občin in 20 občin leta 1939. V okraju je živelo nekaj nad 60% kmečkega prebivalstva, prevladovali so srednje posestniki. Okraj je leta 1937 meril 584 km2. Mesto Kamnik je bil sedež političnega okraja, okrajno sodišče pa je delovalo v Kamniku in na Brdu v občini Lukovica. Tudi davčna in katastrska uprava je imela sedež v Kamniku, medtem ko so delovali oddelki finančne kontrole v Domžalah, Kamniku in Lukovici. Poleg mesta Kamnik so bili še trije trgi in sicer Domžale, Mengeš in Motnik. V okraju so delovale štiri zdravstvene občine, kjer je bil tudi sedež banovinskega zdravnika, to so bile Domžale, Kamnik, Lukovica in Mengeš. Javni lekarni sta bili v Domžalah in Kamniku. V Kamniku je delovala tudi Protituberkulozna liga, ki je uspela zgraditi Tuberkulozni dispanzer. Na občnem zboru omenjene lige novembra 1935 je bil za predsednika izvoljen neumoren in zaslužen dr. Julij Polec. Za častnega člana so izvolili dr. Roberta Neubauerja, saj si je močno prizadeval za ustanovitev takšnega dispanzerja v Kamniku.
Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/26789
    • naslov
      • Drobci iz preteklosti kamniškega okraja v letih 1929-1941
    • ustvarjalec
      • Anka Vidovič Miklavčič
    • soavtor
      • Dušan Nećak (ur.)
    • predmet
      • Kraljevina Jugoslavija
      • Kamnik
      • proslave
      • zgodovina
      • Kingdom of Yugoslavia
      • Kamnik
      • celebrations
      • history
    • opis
      • Okraj Kamnik je sodil po obsegu med srednje okraje v Dravski banovini. Po ljudskem štetju z dne 31. marca 1931 je živelo 38.683 prebivalcev od tega 18.340 moških in 20.343 žensk. Leta 1937 je okraj zajemal 18 občin in 20 občin leta 1939. V okraju je živelo nekaj nad 60% kmečkega prebivalstva, prevladovali so srednje posestniki. Okraj je leta 1937 meril 584 km2. Mesto Kamnik je bil sedež političnega okraja, okrajno sodišče pa je delovalo v Kamniku in na Brdu v občini Lukovica. Tudi davčna in katastrska uprava je imela sedež v Kamniku, medtem ko so delovali oddelki finančne kontrole v Domžalah, Kamniku in Lukovici. Poleg mesta Kamnik so bili še trije trgi in sicer Domžale, Mengeš in Motnik. V okraju so delovale štiri zdravstvene občine, kjer je bil tudi sedež banovinskega zdravnika, to so bile Domžale, Kamnik, Lukovica in Mengeš. Javni lekarni sta bili v Domžalah in Kamniku. V Kamniku je delovala tudi Protituberkulozna liga, ki je uspela zgraditi Tuberkulozni dispanzer. Na občnem zboru omenjene lige novembra 1935 je bil za predsednika izvoljen neumoren in zaslužen dr. Julij Polec. Za častnega člana so izvolili dr. Roberta Neubauerja, saj si je močno prizadeval za ustanovitev takšnega dispanzerja v Kamniku.
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
    • zbirka
      • Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd