Komunistična partija Jugoslavije je kot glavna sila nove, revolucionarneoblasti v prvih letih po drugi svetovni vojni sprejela veliko število različnihukrepov, s katerimi je v skladu z lastno vizijo, vendar po vzoru sovjetskih izkušenj,gradila »novo državo« in »novo družbo«. Graditev »novega« je temeljilana rušenju »starega«, v središču tega pa je bilo meščanstvo s svojimi pogledina ureditev države in družbe. Komunisti so v jugoslovanskem oz. v srbskemmeščanstvu videli poglavitnega razrednega in političnega sovražnika ter izdajalceiz vojnega časa, ki jih je treba kot razred uničiti, da bi se lahko ustvariladružbeno pravična država. Poleg tega so komunisti srbsko meščanstvo in tudisrbski narod iz predvojnega obdobja gledali skozi prizmo »velikosrbskega hegemonizma« in »velikosrbskega šovinizma«, kar je dodatno vplivalo na svojevrstennačin reševanja srbskega nacionalnega vprašanja. Revolucionarna oblastje »obračun z razrednim sovražnikom« izvajala na način »ekspropriacije ekspropriatorja« oz. z razlaščevanjem meščanstva. To je pomenilo izvajanje vrsteukrepov, s katerimi je bila meščanstvu odvzeta politična, ekonomska in družbenamoč. KPJ je bila kljub osvojitvi oblasti prisiljena ta cilj prikrivati, tako kot jeto počela v času vojne, le da je namesto narodnoosvobodilne sedaj uporabljalaljudskofrontovsko frazeologijo. Na to so vplivali notranji, še bolj pa zunanji,mednarodni razlogi. Poleg tega jugoslovanski komunisti niso niti v vojni niti ponjej razlaščevali meščanstva v odkritem razrednem obračunavanju, temveč podkrinko »boja« proti ostankom fašizma. Hkrati je potekal tudi proces čiščenjadružbe, iz katere so želeli izločiti sodelavce okupatorja, nasprotnike nove oblastiin nasprotnike graditve »nove družbe«, zasnovane na socialni pravičnosti inenakosti. Zaradi vsega tega je revolucionarna oblast na evolutiven in elastičennačin v več fazah »ekspropriirala« meščanstvo, pri čemer ni delala razlik medsrbskim in meščanstvom drugih jugoslovanskih narodov. Povsod je razlaščevanjepotekalo na podoben način in je imelo enake posledice. Določena posebnostin s tem tudi razlika je bila predvsem v tem, da je bila Srbija osvobojenapred ostalimi in so zato prvi ukrepi »obračuna« z meščanstvom potekali pravtam. Zaradi tega je mogoče govoriti tudi o ostrejšem postopanju proti srbskemumeščanstvu. Nekateri podatki pričajo, da je bila kazenska politika ostrejšado srbskega kot na primer do hrvaškega meščanstva. Še izrazitejša razlika prireševanju nacionalnega vprašanja je vidna med srbskim meščanstvom in meščanstvomdrugih jugoslovanskih narodov. Tedanji politično aktivni meščanskipredstavniki so menili, da delitev srbskega naroda v več federalnih enot pomeniločitev naroda in območij, ki so jih dojemali kot srbsko nacionalno ozemlje.