Vprašanje uradnega jezika v federativno preoblikovani Jugoslaviji je nakazovalona odnos zveznih oblasti do enakopravnosti narodov v državi. Za Slovencez najvišjo stopnjo pismenosti in najvišjimi stopnjami drugih kazalcev,ki kažejo na kulturno razvitost naroda, je bilo jezikovno vprašanje še posebejobčutljivo, saj so šli v stoletju pred koncem 2. svetovne vojne skozi različna obdobja,ki so slovenskemu jeziku enkrat namenila nekoliko več pomena, drugičpa so slovenščino potisnila preko roba uradnega v povsem zasebno sfero.V povojnih ustavah, zvezni iz leta 1946 in slovenski iz leta 1947, položajuradnega jezika še ni bil natančno definiran, prav tako pa se položaj ni zbistrilob spreminjanjih ustavnega sistema v naslednjih desetletjih. Slovenščina se jeuveljavila kot uradni jezik v Sloveniji, njen položaj v zveznih organih pa je bilnedorečen, zato je prihajalo do nejasnosti in tudi sporov, ki so zbujali očitke ošovinizmu. Še najslabše je bila enakopravnost jezikov spoštovana v tistih zveznihustanovah, ki so delovale na celotnem ozemlju države, npr. v vojski, naželeznici itd.

Najprej so izobraženci sprožili vprašanja jezikovne politike pri kulturniustvarjalnosti, ob začetku šestdesetih let pa so temu vprašanju večjo pozornostposvetili tudi v slovenski politiki. Leta 1962 je npr. postalo vprašanje aktualnoob ponovnem ustanavljanju PEN centrov v Jugoslaviji, leta 1965 pa je prvičuradno izjavo z zahtevo po še širši uveljavitvi slovenskega jezika izdal tudislovenski politični vrh, tj. izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstvaSlovenije. Sledile so še bolj občutljive zadeve in leta 1966 so bile sproženerazprave o zapostavljanju slovenščine na račun srbohrvaščine v jugoslovanskihoblastnih organih in v vojski. Na kritike se je ob krepitvi moči federalnih enotodzvala tudi zvezna oblast in jezikovni politiki namenila več pozornosti. Ob temje seveda naletela tudi na povsem realne ovire, npr. na pomanjkanje ustreznoizobraženih prevajalcev.Sredi sedemdesetih let se je položaj navidezno umiril, a se je problematika(ne)enakopravnosti jezikov v Jugoslaviji na javno sceno vnovič vrnila v kriznihosemdesetih letih.