/
Dogodki
/
Konference
Avstrijski in britanski varnostni organi in njihov odnos do koroških Slovencev v prvih povojnih letih
Datoteke (1)
Opis
Ko so 8. maja 1945 zavezniške sile – k tem silam so Britanci šteli tudiJugoslovansko armado in partizanske odrede – dokončno osvobodile Avstrijo, je za prebivalstvo okrajev na avstrijskem Koroškem s slovenskim ali mešanim prebivalstvom nastal nov položaj. Po umiku Jugoslovanske armade, ki so ga zahtevale enote Velike Britanije z dne 12. maja in Združenih držav Amerike z dne 15. maja 1945, so enote britanske 8. armade odnosno vzpostavljena vojaška vlada odločale o vseh vprašanjih varnosti in uprave v deželi. Provizorična deželna vlada, ki so jo vojaške oblasti imele kot posvetovalni organ in ga za nekaj tednov tudi tako poimenovale, praktično ni imela nobenih pristojnosti. Vojaška vlada je vladala z ukazi, ki so zagotavljali najprej varnost pripadnikov njenih oboroženih sil in administrativnega osebja ter urejevali najvažnejša življenjska vprašanja kot na primer prehranjevalno. V prvi kontrolni pogodbi, ki je stopila v veljavo 10. avgusta 1945, so zavezniške sile naznanile svoj namen, da postopno ustvarijo pogoje, ki bodo omogočili predajo pristojnosti centralni avstrijski administraciji in zagotovili vzpostavitev svobodno izvoljene avstrijske vlade. V preambuli druge kontrolne pogodbe, ki je stopila v veljavo 26. junija 1946, so se zavezniki navezali na moskovsko deklaracijo z dne 1. novembra 1943 in točno določili pristojnosti avstrijskih oblasti. Pridržali so si med drugimi te pristojnosti: oskrbo in repatriacijo vojnih ujetnikov in preseljenih oseb ter sojenje teh oseb, izsleditev, aretacijo in izročitev oseb, ki so zakrivile vojne zločine in zločine proti človečnosti. Vojaška vlada je na Koroškem takoj vzpostavila vojaška sodišča. O njegovih obsodbah najdemo informacije v dnevniku Kärntner Nachrichten, pozneje tudi v tedniku Koroška kronika. Iz njih razberemo, da je sodišče ostro nastopalo zlasti proti tatvinam hrane iz zalog britanskih enot, proti osebam, ki niso oddale orožij ali drugega vojaškega materiala, in proti črnoborzijancem. Ko so Britanci uveljavili »zaporni pas«, so ta sodišča izrekala kazni osebam, ki so to notranjekoroško mejo prestopile brez potrebnih dokumentov. V tem primeru naletimo na imena deloma znanih koroških Slovencev, pojavijo pa se tudi imena slovenskih beguncev odnosno slovenske politične emigracije. Zadnji so se skušali praviloma umakniti v Italijo. Ker britanska vojaška oblast seveda ni poznala razmer v deželi, je k sodelovanju kmalu pritegnila vrsto Avstrijcev, ki so pred marcem 1938 služili v sklopu avstrijskih varnostnih sil, deloma pa bili kot taki aktivni tudi v času nacizma. Čeprav je Provizorična koroška deželna vlada napovedovala, da bo takoj popravila vse krivice, ki jih je nacizem povzročil koroškim Slovencem, je v soglasju z vojaško vlado in zatem s civilno upravo zavlačevala obnovo organizacij koroških Slovencev. Britanska oblast je sicer pospeševala revitalizacijo slovenskega jezika in nekaterih oblik kulturnega življenja, nikakor pa ni soglašala s političnim delom Slovencev, ki so bili zbrani v Pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte. Z represijo je pripravila Osvobodilno fronto do tega, da se je odpovedala udeležbi pri državno- in deželnozborskih volitvah 25. novembra 1945. Medtem ko so stranke večine v volilnem boju neprestano govorile o mejnem vprašanju, tega slovenski strani ni bilo mogoče. Slovenci so sicer že avgusta začeli s kulturno dejavnostjo, Slovenska prosvetna zveza pa je uradno lahko začela z delom šele konec marca 1946. Represija britanskih in avstrijskih varnostnih organov je prizadela zlasti tisti krog oseb, ki so se zavzemale za združitev koroških Slovencev s Slovenci v Jugoslaviji. Le redke koroške Slovence je vojaško sodišče obsodilo zaradi nespoštovanja ali žalitve pripadnikov vojaške vlade ali britanske civilne uprave. To se je zgodilo Karlu Prušniku – Gašperju, ki je novembra 1946 javno kritiziral nekega angleškega sodnika. Mladi koroški Slovenci so bili pogosto obsojeni zaradi trošenja letakov, ki so propagirali združitev z Jugoslavijo. Bili so kaznovani zaradi javnega nameščanja dvojezičnih krajevnih napisov in zaradi ilegalnega prehoda avstrijsko-jugoslovanske meje. Konice teh postopkov se ujemajo s časom pogajanj za avstrijsko državno pogodbo, višek pa zaznamo februarja 1947. Britanska civilna oblast je pristojnosti postopno izročala v roke avstrijskih organov. Ti so proti koroškim Slovencem verbalno postopali radikalnejše, in med drugim zavirali ustanovitev Demokratične fronte delovnega ljudstva kot nasledstvene organizacije Osvobodilne fronte. Najdoslednejše pa so avstrijskedeželne in zvezne oblasti zavirale obnovo slovenskega zadružništva.
Metapodatki (9)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14271
- naslov
- Avstrijski in britanski varnostni organi in njihov odnos do koroških Slovencev v prvih povojnih letih
- Austrian and British Security Bodies and Their Attitude to Carinthian Slovenians During the First Years After the War
- ustvarjalec
- Avguštin Malle
- opis
- When the Allied forces – which included, in the opinion of the British, also the Yugoslav Army and the partisan detachments – finally liberated Austria, thepeople living in the Austrian Carinthian districts with Slovenian or mixed population found themselves in a new situation. After the retreat of the Yugoslav Army, demanded by the notes of Great Britain of 12 May and United States of America of 15 May 1945, the units of the British 8th Army or the established military authorities assumed the responsibility for all the issues of security andadministration in the region. The provisional provincial government, serving as a consultative body and even named as such by the military authorities for a few weeks, had practically no powers whatsoever. The military government ruled by means of orders, primarily aimed at providing security for its armed forces and administrative staff, and regulating the most important issues, like food, for example. In the first control agreement, which entered into force on 10 August 1945, the Allied forces stated their purpose of gradually creating the conditions enabling the transfer of the jurisdiction to the central Austrian administration andensuring the establishment of a freely elected Austrian government. In the preambleof the second control agreement, entering into force on 26 June 1946, the Allies referred to the Moscow Declaration of 1 November 1943 and precisely outlined the powers of the Austrian authorities. Among other things they retained the following responsibilities: maintenance and repatriation of prisoners of war and dislocated people and court proceedings initiated against these people; tracking down, arresting and extraditing those who had committed war crimes and crimes against humanity. The military government in Carinthia established military courts immediately. Information about the sentences imposed by these courts can be found in the Kärntner Nachrichten daily newspaper, and later also in the Koroška kronika weekly. The articles reveal that military courts were strict, especially with regard to theft of food from the stock of the British units, persons failing to hand over weapons or other military materiel, and black marketeers. When the British established the internal Carinthian border, these courts punished people who crossed it without the necessary documents. In this case we come across names of partially known Carinthian Slovenians, and the names of Slovenian refugees or Slovenian political emigration also appear. The latter mostly attempted to retreat to Italy. Because the British military authorities did not know the situation in this country, naturally, they soon recruited many Austrians who had served in the Austrian security forces before March 1938. As such some of them had also been active during the Nazi regime. Although the provisional Carinthian provincial government announced it would rectify any injustice caused to the Carinthian Slovenians by the Nazism, it then stalled the restoration of the organisations of Carinthian Slovenians in agreement with the military government and later the civilian administration. The British authorities may have promoted the revitalisation of the Slovenian language and some forms of cultural life, but they by no means agreed with the political efforts of Slovenians gathered in the Provincial Committee of the Liberation Front. They resorted to repression in order to stop the Liberation Front from taking part in the national and Provincial Assembly elections on 25 November 1945. While the parties of the majority constantly discussed the issue of the border during the election campaign, the Slovenian side was prevented from doing so. Slovenians initiated their cultural activities already in August, but the Slovenian Education Association could not officially start operating until as late as the end of March 1946. The repression carried out by the British and Austrian security bodies especially affected the people arguing for the unification of the Carinthian Slovenians with Slovenians in Yugoslavia. Only a few Carinthian Slovenians were convicted by the military court because they disrespected or insulted the members of the military government or British civilian administration. However, that happened to Karel Prušnik – Gašper, who publicly criticised a certain English judge in November 1946. The Carinthian Slovenian youth was frequently punished because they spread leaflets promoting the unifi cation with Yugoslavia. They were also punished for putting up bilingual signposts and for crossing the border between Austria and Yugoslavia illegally. The peaks of these proceedings correspond with the Austrian State Treaty, culminating in February 1947.Gradually, the British civilian authorities handed the powers over to the Austrianbodies. Verbally these were more radical in their opposition towards CarinthianSlovenians. Among other things they hindered the establishment of the Democratic Front of the Working People as the organisation succeeding the Liberation Front. Furthermore, the Austrian provincial and federal authorities were most consistent in their obstruction of the restoration of Slovenian cooperatives.
- Ko so 8. maja 1945 zavezniške sile – k tem silam so Britanci šteli tudiJugoslovansko armado in partizanske odrede – dokončno osvobodile Avstrijo, je za prebivalstvo okrajev na avstrijskem Koroškem s slovenskim ali mešanim prebivalstvom nastal nov položaj. Po umiku Jugoslovanske armade, ki so ga zahtevale enote Velike Britanije z dne 12. maja in Združenih držav Amerike z dne 15. maja 1945, so enote britanske 8. armade odnosno vzpostavljena vojaška vlada odločale o vseh vprašanjih varnosti in uprave v deželi. Provizorična deželna vlada, ki so jo vojaške oblasti imele kot posvetovalni organ in ga za nekaj tednov tudi tako poimenovale, praktično ni imela nobenih pristojnosti. Vojaška vlada je vladala z ukazi, ki so zagotavljali najprej varnost pripadnikov njenih oboroženih sil in administrativnega osebja ter urejevali najvažnejša življenjska vprašanja kot na primer prehranjevalno. V prvi kontrolni pogodbi, ki je stopila v veljavo 10. avgusta 1945, so zavezniške sile naznanile svoj namen, da postopno ustvarijo pogoje, ki bodo omogočili predajo pristojnosti centralni avstrijski administraciji in zagotovili vzpostavitev svobodno izvoljene avstrijske vlade. V preambuli druge kontrolne pogodbe, ki je stopila v veljavo 26. junija 1946, so se zavezniki navezali na moskovsko deklaracijo z dne 1. novembra 1943 in točno določili pristojnosti avstrijskih oblasti. Pridržali so si med drugimi te pristojnosti: oskrbo in repatriacijo vojnih ujetnikov in preseljenih oseb ter sojenje teh oseb, izsleditev, aretacijo in izročitev oseb, ki so zakrivile vojne zločine in zločine proti človečnosti. Vojaška vlada je na Koroškem takoj vzpostavila vojaška sodišča. O njegovih obsodbah najdemo informacije v dnevniku Kärntner Nachrichten, pozneje tudi v tedniku Koroška kronika. Iz njih razberemo, da je sodišče ostro nastopalo zlasti proti tatvinam hrane iz zalog britanskih enot, proti osebam, ki niso oddale orožij ali drugega vojaškega materiala, in proti črnoborzijancem. Ko so Britanci uveljavili »zaporni pas«, so ta sodišča izrekala kazni osebam, ki so to notranjekoroško mejo prestopile brez potrebnih dokumentov. V tem primeru naletimo na imena deloma znanih koroških Slovencev, pojavijo pa se tudi imena slovenskih beguncev odnosno slovenske politične emigracije. Zadnji so se skušali praviloma umakniti v Italijo. Ker britanska vojaška oblast seveda ni poznala razmer v deželi, je k sodelovanju kmalu pritegnila vrsto Avstrijcev, ki so pred marcem 1938 služili v sklopu avstrijskih varnostnih sil, deloma pa bili kot taki aktivni tudi v času nacizma. Čeprav je Provizorična koroška deželna vlada napovedovala, da bo takoj popravila vse krivice, ki jih je nacizem povzročil koroškim Slovencem, je v soglasju z vojaško vlado in zatem s civilno upravo zavlačevala obnovo organizacij koroških Slovencev. Britanska oblast je sicer pospeševala revitalizacijo slovenskega jezika in nekaterih oblik kulturnega življenja, nikakor pa ni soglašala s političnim delom Slovencev, ki so bili zbrani v Pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte. Z represijo je pripravila Osvobodilno fronto do tega, da se je odpovedala udeležbi pri državno- in deželnozborskih volitvah 25. novembra 1945. Medtem ko so stranke večine v volilnem boju neprestano govorile o mejnem vprašanju, tega slovenski strani ni bilo mogoče. Slovenci so sicer že avgusta začeli s kulturno dejavnostjo, Slovenska prosvetna zveza pa je uradno lahko začela z delom šele konec marca 1946. Represija britanskih in avstrijskih varnostnih organov je prizadela zlasti tisti krog oseb, ki so se zavzemale za združitev koroških Slovencev s Slovenci v Jugoslaviji. Le redke koroške Slovence je vojaško sodišče obsodilo zaradi nespoštovanja ali žalitve pripadnikov vojaške vlade ali britanske civilne uprave. To se je zgodilo Karlu Prušniku – Gašperju, ki je novembra 1946 javno kritiziral nekega angleškega sodnika. Mladi koroški Slovenci so bili pogosto obsojeni zaradi trošenja letakov, ki so propagirali združitev z Jugoslavijo. Bili so kaznovani zaradi javnega nameščanja dvojezičnih krajevnih napisov in zaradi ilegalnega prehoda avstrijsko-jugoslovanske meje. Konice teh postopkov se ujemajo s časom pogajanj za avstrijsko državno pogodbo, višek pa zaznamo februarja 1947. Britanska civilna oblast je pristojnosti postopno izročala v roke avstrijskih organov. Ti so proti koroškim Slovencem verbalno postopali radikalnejše, in med drugim zavirali ustanovitev Demokratične fronte delovnega ljudstva kot nasledstvene organizacije Osvobodilne fronte. Najdoslednejše pa so avstrijskedeželne in zvezne oblasti zavirale obnovo slovenskega zadružništva.
- založnik
- Inštitut za novejšo zgodovino/Institute of Contemporary History
- datum
- 2012
- 07. 11. 2012
- tip
- video
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd