Slovensko-italijansko obmejno območje v zgodnjem novem veku je razmeroma dolgo obveljalo kot nekakšno nikogaršnje ozemlje med dvema zgodovinopisjema. Temu so prav gotovo botrovale tako jezikovne pregrade raziskovalcev kakor njegova geografska perifernost in prisotnost institucionalnih, ekonomskih ter družbenih značilnosti, ki se razlikujejo od prevladujočih potez v slovenskem oziroma italijanskem prostoru. To stanje se je v zadnjem času precej spremenilo po zaslugi slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, saj je v preteklih desetih in več letih nastalo nekaj monografij in člankov, ki obravnavajo različne vidike zgodovine Goriške in obmejnega območja s Furlanijo.