Življenje in delo slovenskega bibliotekarja in bibliografa Franca Simoniča (1847-1919)

Avtor(ji): Ilich, Maja
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2000
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Stane Granda (odgovorni urednik)


  • Podroben opis
    V drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja se je na slovenskem narodnostnem ozemlju "ob kmečkivečini in iz nje izoblikoval močan sloj slovenskega izobraženega meščanstva, ki je postal najpomembnejšidinamični dejavnik slovenske narodne zavesti in politike". Vanj lahko uvrstimo tudi takrat živečegabibliotekarja in bibliografa dr. Franca Simoniča, ki je bil, čeprav je preživel večji del življenja v samemsrcu habsburške monarhije, Slovenec z dušo in telesom. Ves čas svojega študija v Gradcu in službovanjana Dunaju je preko pisem, obiskov, pa tudi s pomočjo časopisov in literature ohranjal stike z nekaterimislovenskimi izobraženci doma, ki so ga sproti obveščali o domačem političnem in kulturnem dogajanju.V gostoljubni Simoničevi družini na Dunaju so bili vedno prijazno sprejeti tamkajšnji Slovenci in vsi, kiso prinašali novice iz domovine, še posebej pa študentje in dijaki, ki jim je izkazoval veliko skrb inpodporo.Največja Simoničeva zasluga je objava Slovenske bibliografije, I del: Knjige (1550-1900), v kateri jezbral in sistematično uredil slovensko knjižno žetev od prve Trubarjeve knjige iz leta 1550 pa vse do leta1900. S tem delom smo Slovenci dobili odlično sodobno retrospektivno bibliografijo - prvo v slovenščini -ki je še danes dragocen vir informacij.Pobudo za izid slovenske bibliografije je Simonič dobil pri bibliotekarskem delu, saj je uvidel, da jeurejen popis literature slovenskega naroda nepogrešljiva osnova za kakršno koli znanstveno delo. V letih1903-1905, ko je 1. del Slovenske bibliografije izšel pri Slovenski matici v Ljubljani, je slavist dr. JosipTominšek zapisal: "To je ena izmed tistih knjig, ki se do nje popne vsak narod le tekom vsakih 100 let,ali morda niti v takih obrokih ne. Takozvano občinstvo korači mimo nje, ne da bi jo ošinilo s pogledom,a vsak raziskovalec slovstva in kulture sploh jo jemlje vedno in vedno v roke. Taka knjiga je zanj isto,kar za planince seznam markiranih potov, in opravlja isti dvojni posel: ona mu prvič pokaže, kar je žestorjenega dela, in ga drugič s tem opozarja, koliko dela še njemu preostaja. Oboje je za vsakega delavca,ki hoče več nego delati brez smotra, temeljne važnostiPri tiskanju Simoničeve bibliografije je s korekturami in dodatki sodeloval tudi dr. Janko Šlebinger, kiga marsikje omenjajo skupaj s Simoničem. Šlebinger ni bil namreč le njegov zet, temveč tudi učenec vbibliografiji in nadaljevalec njegovega dela. Oba skupaj upravičeno veljata za ustanovitelja slovenskebibliografije.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/4187
    • dcterms:title
      • Življenje in delo slovenskega bibliotekarja in bibliografa Franca Simoniča (1847-1919)
    • dcterms:alternative
      • The life and work of the slovene librarian and bibliogapher Franc Simonič (1847-1919)
    • dcterms:creator
      • Maja Ilich
    • dcterms:subject
      • Franc Simonič
      • slovenska bibliografija
      • 19. stoletje
      • slovenski intelektualci
      • pisma
      • graška filozofska fakulteta
      • dunajska univerzitetna knjižnica
      • Gornja Radgona
    • dcterms:abstract
      • In the second half of the 19^^ and at the beginning of the 2(f^ centuries "beside a peasant majorityand from it a powerful strata of the Slovene educated middle class has formed, which became the mostimportant dynamic factor of the Slovene national conscience and policy". * We can place the librarianand bibliographer Franc Simonia, Ph. D. in the mentioned class. Although he spent most of his life inthe very heart of the Habsburg monarchy. Franc Simonie was a Slovene with his body and soul All thetime, during his studying in Graz and during his employment in Vienna, Dr. Simonia maintainedthrough letters, visits and with the help of newspapers and literature relations with some Sloveneeducated people at home who informed him on home political and cultural events. Slovenes living inVienna and all who were bringing news from the homeland were welcome in the hospitable Simoniefamily in Vienna, particularly students to whom Dr. Simonie demonstrated great attention and supportDr. Simonic's greatest merit is the publishing of Slovenska bibliografija, L del: Knjige (1550-1900)(Slovene Bibliography, part I: Books 1550-1900), in which he collected and put in systematic order theSlovene book production from the first book by Trubar in 1550 until 1900. With the mentionedbibliography the Slovenes were given an excellent contemporary retrospective bibliography - the fìrst inSlovene language - which is still a precious source of information.The motivation to publish the Slovene bibliography came from Dr. Simonic's library work. Herealised that an orderly register of the literature of the Slovene nation was an indispensable basis for anyscientific work. In the years 1903-1905 when Part I of the Slovene Bibliography was published at theSlovene Literary Society in Ljubljana, the Slavist Dr. Josip Tominšek wrote: "This is one of those books anation ascends to only every hundred years or even more rarely. The public passes by not taking aglance but every researcher of literature and culture takes it in hands again and again. Such a book isfor a scientist the same as an index of marked trails for mountaineers and performs an identical doublejob: it shows one which work has already been done and thus points out what remains to be done. Bothis for one who wants more than working without a goal of great significance."Dr. Janko Šlebinger, frequently mentioned together with Dr. Simonia, co-operated with proofreadingsand supplements in printing Simonic's bibliography. Not only was Šlebinger Simonic's son-inlawbut as well a student in bibliography and the person who continued Dr. Simonic's work. The bothcan legitimately be held the founders of the Slovene bibliography.
      • V drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja se je na slovenskem narodnostnem ozemlju "ob kmečkivečini in iz nje izoblikoval močan sloj slovenskega izobraženega meščanstva, ki je postal najpomembnejšidinamični dejavnik slovenske narodne zavesti in politike". Vanj lahko uvrstimo tudi takrat živečegabibliotekarja in bibliografa dr. Franca Simoniča, ki je bil, čeprav je preživel večji del življenja v samemsrcu habsburške monarhije, Slovenec z dušo in telesom. Ves čas svojega študija v Gradcu in službovanjana Dunaju je preko pisem, obiskov, pa tudi s pomočjo časopisov in literature ohranjal stike z nekaterimislovenskimi izobraženci doma, ki so ga sproti obveščali o domačem političnem in kulturnem dogajanju.V gostoljubni Simoničevi družini na Dunaju so bili vedno prijazno sprejeti tamkajšnji Slovenci in vsi, kiso prinašali novice iz domovine, še posebej pa študentje in dijaki, ki jim je izkazoval veliko skrb inpodporo.Največja Simoničeva zasluga je objava Slovenske bibliografije, I del: Knjige (1550-1900), v kateri jezbral in sistematično uredil slovensko knjižno žetev od prve Trubarjeve knjige iz leta 1550 pa vse do leta1900. S tem delom smo Slovenci dobili odlično sodobno retrospektivno bibliografijo - prvo v slovenščini -ki je še danes dragocen vir informacij.Pobudo za izid slovenske bibliografije je Simonič dobil pri bibliotekarskem delu, saj je uvidel, da jeurejen popis literature slovenskega naroda nepogrešljiva osnova za kakršno koli znanstveno delo. V letih1903-1905, ko je 1. del Slovenske bibliografije izšel pri Slovenski matici v Ljubljani, je slavist dr. JosipTominšek zapisal: "To je ena izmed tistih knjig, ki se do nje popne vsak narod le tekom vsakih 100 let,ali morda niti v takih obrokih ne. Takozvano občinstvo korači mimo nje, ne da bi jo ošinilo s pogledom,a vsak raziskovalec slovstva in kulture sploh jo jemlje vedno in vedno v roke. Taka knjiga je zanj isto,kar za planince seznam markiranih potov, in opravlja isti dvojni posel: ona mu prvič pokaže, kar je žestorjenega dela, in ga drugič s tem opozarja, koliko dela še njemu preostaja. Oboje je za vsakega delavca,ki hoče več nego delati brez smotra, temeljne važnostiPri tiskanju Simoničeve bibliografije je s korekturami in dodatki sodeloval tudi dr. Janko Šlebinger, kiga marsikje omenjajo skupaj s Simoničem. Šlebinger ni bil namreč le njegov zet, temveč tudi učenec vbibliografiji in nadaljevalec njegovega dela. Oba skupaj upravičeno veljata za ustanovitelja slovenskebibliografije.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Stane Granda (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 2000
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:942
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf