“Changing the Nation’s Character”: The Slovenian Tradition of Critical National Characterology and Its Role in the Intellectual Definitions of National Identity in the 20th Century

Avtor(ji): Lisjak, Luka
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Ključne besede: identitete, Slovenija, identities, Slovenia
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Rok Stergar (moderator)
Zbirka: Panel 6


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37985
    • dcterms:title
      • “Changing the Nation’s Character”: The Slovenian Tradition of Critical National Characterology and Its Role in the Intellectual Definitions of National Identity in the 20th Century
    • dcterms:creator
      • Luka Lisjak
    • dcterms:subject
      • identitete
      • Slovenija
      • identities
      • Slovenia
    • dcterms:description
      • National characterology, i.e. the literary/philosophical tradition of erudite elaborations on national character, is now a largely forgotten trend in western thought, which survives mostly at the level of popular psychology and, in fragmentary form, is some journalistic genres. However, it had an important role in the cultural history of many countries, with a significant impact on the genesis of national ideologies and discourses of collective identity. With its sources stretching back to the Renaissance and the Enlightenment, it experienced something of a demise during the ascension of modern science and sociology, only to reemerge, in the form of modernist essayistic philosophy, in the late 19th century. Its revival was linked to the crisis of positivistic epistemology and the rise of various “philosophies of life” and early forms of phenomenology. A discernible literary trend in many of the fin-de-sie`cle cultures in Europe and the Americas, national characterology proved particularly popular in many peripheral and semi-peripheral countries, from Mexico to Southern Europe and the Balkans, serving not (only) to extol the nation or solidify the still fluid discourses of national identity, but also as an intellectual vehicle of social, cultural and often also straight-forwardly political critique. In the Slovenian case, critical national characterology left an endurable mark on the identity discourses, producing a series of topoi that survive to this day as influential explanatory models. In my paper, I shall present the genesis of the literary and philosophical genre of national characterology in Slovenia from the first half of the 20th century to the early postwar period, analyzing the reasons of its popularity. I will trace its development within the context of struggles over the definition of identity and nationhood in interwar Yugoslavia, but I will also try to insert it in a broader transnational frame, tracing the receptions and structural similarities that facilitated its expansion in specific national and cultural contexts. The main aim of my paper is to show how national characterology became one of the central features in the 20th century discourses on Slovenian national identity, emphasizing its shifts, internal contestations and inherent ambiguities, especially the blurry lines separating critical national characterologies from radical projects of national palingenesis in the interwar period.
      • Nacionalna karakterologija, tj. literarno-filozofska tradicija eruditskih razpravljanj o narodnem značaju, je dandanes v zahodni misli v veliki meri pozabljen trend, ki je preživel kvečjemu na ravni popularne psihologije in, v fragmentarni obliki, v nekaterih novinarskih žanrih. Vendar pa je imela nacionalna karakterologija v preteklosti v kulturni zgodovini mnogih držav pomembno vlogo in močan vpliv na genezo nacionalnih ideologij in diskurzov o kolektivni identiteti. S svojimi koreninami, ki sežejo do renesanse in razsvetljenstva, je nacionalna karakterologija z vzponom moderne znanosti in sociologije najprej izkusila nekakšen konec, da bi se nato ponovno pojavila, in to ob koncu 19. stoletja v obliki modernistične esejistične filozofije. Do njene oživitve je prišlo v zvezi s krizo pozitivistične epistemologije in vzponom raznih »življenjskih filozofij« in zgodnjih oblik fenomenologije. Nacionalna karakterologija, sicer opazen knjižni trend mnogih fin-de-sie`cle kultur Evrope in obeh Amerik, je bila še posebej priljubljena v mnogih perifernih in pol-perifernih državah, od Mehike do Južne Evrope in Balkana, kjer ni služila zgolj za slavljenje nacije in utrjevanje še zmeraj fluidnih nacionalnih identitetnih diskurzov, temveč tudi kot intelektualno sredstvo družbene, kulturne in pogosto tudi neposredno politične kritike. Z oblikovanjem občih mest, ki so kot vplivni razlagalni modeli preživela do dandanes, je v slovenskem primeru kritična nacionalna karakterologija pustila trajen pečat na identitetnih diskurzih V svojem prispevku bom predstavil nastanek literarnega in filozofskega žanra nacionalne karakterologije v Sloveniji v obdobju od prve polovice 20. stoletja do zgodnjega povojnega obdobja in analiziral razloge za njeno popularnost. Sledil bom njenemu razvoju v kontekstu spopadov za opredelitve identitete in državnosti v medvojni Jugoslaviji, pri čemer jo bom obenem poskušal umestiti v širši, mednaroden okvir, in sicer sledeč njenim recepcijam in strukturnim podobnostim, ki so omogočile njeno širitev v specifične nacionalne in kulturne kontekste. Glavni namen mojega prispevka je pokazati, kako je nacionalna karakterologija postala ena od osrednjih potez diskurzov o slovenski nacionalni identiteti v 20. stoletju, poudarjajoč njene spremembe, notranja neskladja in inherentne dvoumnosti, ter še zlasti nejasne meje, ki ločujejo kritično nacionalno karakterologijo od radikalnih projektov nacionalnega preporoda v medvojnem obdobju.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Panel 6
    • dcterms:contributor
      • Rok Stergar (moderator)
    • dcterms:date
      • 2017-04-21
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37985
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf