The Typographers’ Community of Fiume: Between Spirit of Category, Class Identity, Local Patriotism, Socialism, and Nationalism(s)

Avtor(ji): Jeličić, Ivan
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Tanja Petrović (moderator)
Zbirka: Peasants, Professionals, Workers (panel 4)


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37975
    • dcterms:title
      • The Typographers’ Community of Fiume: Between Spirit of Category, Class Identity, Local Patriotism, Socialism, and Nationalism(s)
    • dcterms:alternative
      • Skupnost reških tiskarjev: med duhom kategorije, razredno pripadnostjo, lokalnim patriotizmom, socializmom in nacionalizmom/nacionalizmi
    • dcterms:creator
      • Ivan Jeličić
    • dcterms:subject
      • identitete
      • delavstvo
      • Reka
      • identitites
      • workers
      • Fiume
    • dcterms:description
      • The aim of this paper is to discuss the role of graphic workers and their professional association inside the Fiuman society during the Austro-Hungarian Monarchy. Typographers, members of the „labour aristocracy“, had not only a prominent role in the creation of Fiume‘s workers‘ mutual aid societies, but were among the first working categories to establish an own association. Founded at the end of the XIX century, the Fiuman typographers‘ mutual aid society functioned as an indipendent association inside the Kingdom of Hungary until 1905. This separated legal status did not isolate the organisation from other fellow graphic workers. The typographers‘ association established relations with other workers‘ organisations in the Adriatic, in Croatia-Slavonia, and Hungary, aided traveling workers, and was open to newcomers. Aside for this „spirit of category“ which enabled thypographers to improve their working conditions and wages, the graphic workers were engaged in the establishment of the local socialist movement as well. However, typographers were not merely part of the labour movement and supporters of the socialist party, they were perceived, and considered themselves, members of the dominant Italian speaking society of the corpus separatum. People involved and symbols used in celebrations organised by typographers show that they combined plural identities: workingclass identity, socialist consciousness and local patriotism. Additionally, their association did not remain immune to national tensions. After pressions from the Budapest trade union central, the association had to become a regular section of the Hungarian graphic workers‘ union. The association was now more tied with the Hungarian socialist organisation but the Italian speaking majority was not disputed. On the other hand, with approaching the First World War, inside the association, tensions between Croatians and Italians became more evident. Despite that, the association survived the War and the Afterwar period thanks to an persisting „spirit of collegiality“.
      • V prispevku bom razpravljal o vlogi reških tiskarjev in njihovega poklicnega združenja v času avstro-ogrske monarhije. Kot pripadniki »delavske aristokracije« tiskarji niso imeli zgolj izrazite vloge pri ustanavljanju reških delavskih podpornih društev, temveč so pripadali kronološko prvim kategorijami delavcev, ki so vzpostavile svoja društva. Delavsko podporno društvo reških tiskarjev, ki je nastalo konec 19. stoletja, je delovalo kot neodvisno društvo Ogrske kraljevine do leta 1905. Ločen pravni položaj pa društva ni osamil od ostalih grafičnih delavcev. Društvo je vzpostavilo odnose z drugimi delavskimi organizacijami v jadranskem prostoru, na Hrvaškem in v Slavoniji, in drugje na Ogrskem. Nudili so pomoč potujočim delavcem in sprejemali v svoje vrste nove člane. Razen tovrstnega »duha kategorije«, ki je tiskarjem omogočal izboljšanje delovnih razmer in plač, so bili grafični delavci prav tako vpleteni tudi v oblikovanje lokalnega socialističnega gibanja. Še več, tiskarji niso bili zgolj del delavskega gibanja in podporniki socialistične stranke, saj so bili obenem razumljeni, in so tudi same sebe razumeli na ta način, kot pripadniki dominantne italijansko govoreče skupnosti corpus separatum. Posamezniki, ki so bili vpleteni, in simboli, ki so jih tiskarji uporabljali pri svojih praznovanjih, kažejo na kombiniranje pluralnih identitet: na identiteto delavskega razreda, socialistično zavest in lokalni patriotizem. Še več, njihovo društvo ni ostalo imuno za nacionalne napetosti. Po pritiskih iz budimpeške sindikalne centrale, se je bilo društvo primorano organizirati kot del ogrskega tiskarskega sindikata. Odtlej je bilo društvo tesneje povezano z ogrsko socialistično organizacijo, pri čemer italijansko govoreča večina ni bila postavljena pod vprašaj. Po drugi strani so bile z bližanjem prve svetovne vojne napetosti med Hrvati in Italijani v društvu vse očitnejše. A kljub temu je društvo zaradi »duha kolegialnosti« preživelo tako vojno kot povojno obdobje.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Peasants, Professionals, Workers (panel 4)
    • dcterms:contributor
      • Tanja Petrović (moderator)
    • dcterms:date
      • 2017-04-21
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37975
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf