Slovenian Socialist Parliament on the Eve of the Dissolution of the Yugoslav Federation

A feeble "ratification body" or important political decision-maker?

Avtor(ji): Gašparič, Jure
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2015
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Identifier: http://ojs.inz.si/pnz/article/view/123 / COBISS.SI-ID 3374196


  • Podroben opis
    Skupščina socialistične republike Slovenije je bila še leta 1986, na predvečer razpada jugoslovanske federacije, precej dolgočasen organ, zaprt v uradniško-formalistične okvirje. Sestavljali so jo na specifičen posredni način izvoljeni neprofesionalni delegati brez večjega družbenega vpliva. Toda prav ta skupščina je nato nekaj let kasneje sprejela več ključnih odločitev, ki so uvedle večstrankarski sistem, elemente tržnega gospodarstva in okrepile položaj republike. Zdi se, da je skupščina takrat postala prvi faktor tranzicije in da je prav ona zamajala jugoslovansko federacijo. Toda taka ocena se vendarle ni uveljavila. Njena vloga deluje nejasno. Izhajajoč iz tega avtor v prispevku išče odgovor na vprašanje: Kakšen organ je bila socialistična skupščina? Pri tem najprej predstavi genezo jugoslovanskega skupščinskega sistema in njegove temeljne značilnosti, nato pa obravnava tri različne ravni oz. možne poglede na skupščino: pravno raven, percepcijsko raven (kako so ljudje dojemali skupščino) in raven notranjih mehanizmov (kako se je spreminjala parlamentarna razprava).

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/36117
    • dcterms:title
      • Slovenian Socialist Parliament on the Eve of the Dissolution of the Yugoslav Federation
      • A feeble "ratification body" or important political decision-maker?
    • dcterms:alternative
      • Slovenski socialistični parlament na predvečer razpada jugoslovanske federacije – bledo "ratafikacijsko telo" ali važen političen odločevalec?
    • dcterms:creator
      • Jure Gašparič
      • Gašparič, Jure, 1977-
    • dcterms:subject
      • socialist Parliament
      • Yugoslavia
      • Slovenia
      • dissolution
      • 1989
      • 328(497.4)"198"
      • socialistični parlament
      • Jugoslavija
      • Slovenija
      • razpad
      • 1989
    • dcterms:description
      • Avtor ugotavlja, da socialističnemu parlamentu na predvečer razpada Jugoslavije doslej ni bilo posvečene veliko raziskovalne pozornosti; to velja tako za republiške skupščine kakor za zvezno skupščino v Beogradu. Toda (to lahko trdimo za Slovenijo) skupščina je v tem času doživljala notranje spremembe in zlasti sprejemala važne odločitve; v procesu razgradnje jugoslovanskega federalizma je bila ustavni in politični faktor, ki ga ni bilo mogoče zaobiti. Slovenska skupščina je tako med drugim septembra 1989 sprejela številne ustavne amandmaje k republiški ustavi, ki so uvedli večstrankarski sistem, elemente tržnega gospodarstva in okrepili položaj republike. Zdi se, da je nenadoma postala prvi in odločilni politični faktor. Toda take ocene republiške skupščine ni nikjer najti. Ob zapleteni sestavi, ki je temeljila v delegatskem sistemu iz leta 1974, ostaja skupščina precej zagoneten faktor zgodnje tranzicije. Izhajajoč iz tega se zato avtor v prispevku sprašuje, kakšen organ je skupščina sploh bila? Pri tem najprej predstavi genezo jugoslovanskega skupščinskega sistema in njegove temeljne značilnosti, nato pa obravnava tri različne ravni oz. možne poglede na skupščino. Najprej pravno raven, kjer ugotavlja, da je skupščina imela vse sistemske pogoje za to, da dejansko opravlja važno politično vlogo v sistemu. Brez njenega angažmaja politične spremembe ne bi bile mogoče, vsaj ne po ustavni poti, ki je bila značilna za slovenski osamosvojitveni proces in prvo fazo politične tranzicije. Nato analizira raven dojemanja skupščine med prebivalstvom, kjer meni, da je skupščina septembra 1989 dejansko bila predstavniško telo, udejanjala je politično voljo prebivalstva. Ob koncu se loti še ravni notranjih mehanizmov, saj s pomočjo orodij digitalne humanistike pogleda nekatere kvantitativne kazalce parlamentarne razprave. Iz teh se vidi, da je politična dinamika, ki jo je bilo čutiti povsod po Sloveniji in Jugoslaviji, zašla tudi v skupščino in zaznamovala njeno delo – govorilo se je več. Skupščina je torej tedaj bila legitimno telo, a je vprašanje, s čim je svojo legitimiteto pridobivala. Po eni strani vsaj deloma s korakanjem k svojemu koncu, s sprejemanjem sklepov, ki so pomenili spodkopavanje sistema. Toda po drugi strani je bržkone njeno legitimiteto in zaupanje med ljudmi vsaj v enaki meri (če ne večji) dvigala grožnja, ki so jo ljudje videli v Beogradu. Z institucijami federacije, vključno z Zvezo komunistov Jugoslavije, je bila situacija drugačna, vse bolj so bile same sebi namen. Njihova legitimnosti je sčasoma povsem usahnila. Kredibilnost slovenske skupščine se je medtem le še krepila, zlasti po aprilu 1990, ko so bile prvič po letu 1927 izvedene večstrankarske in tajne volitve. V skupščino so tedaj sedli delegati, ki so se navkljub veljavni ustavi novim časom primerno nazivali z izrazom poslanci. Med njimi je bil največ članov novih strank, a velja opaziti, da je tudi nekdanja Zveza komunistov Slovenije z drugimi bivšimi družbeno-političnimi organizacijami osvojila zelo dober rezultat. Slednje morda lahko interpretiramo kot dodaten argument, ki govori v prid tezi, da je bila bivša socialistična skupščina v zadnjem obdobju vendarle legitimna "predstavniška" ustanova, blizu prebivalstvu.
    • dcterms:abstract
      • In 1986, on the eve of the dissolution of the Yugoslav Federation, the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia was a rather boring authority, restricted to the bureaucratic and formalist framework. It consisted of non‑professional delegates without significant social influence, elected in a specific indirect manner. However, it was this very Assembly that passed several key decisions a few years later, leading to the introduction of a multi‑party system and elements of market economy, as well as strengthening the position of the republic. It seems that at the time this Assembly became the primary factor of transition and that it was this very institution that destabilised the Yugoslav federation. However, such an evaluation has nevertheless not asserted itself. The role of the socialist Assembly appears vague. Consequently the author, in his contribution, seeks to answer the following question: What sort of an authority body was the socialist Assembly? Initially the author presents the genesis of the Yugoslav Assembly system and its basic characteristics, and then he explores the three different levels or possible outlooks on the Assembly: legal level, perceptual level (how people saw the Assembly), and the level of internal mechanisms (how the parliamentary discussions changed).
      • Skupščina socialistične republike Slovenije je bila še leta 1986, na predvečer razpada jugoslovanske federacije, precej dolgočasen organ, zaprt v uradniško-formalistične okvirje. Sestavljali so jo na specifičen posredni način izvoljeni neprofesionalni delegati brez večjega družbenega vpliva. Toda prav ta skupščina je nato nekaj let kasneje sprejela več ključnih odločitev, ki so uvedle večstrankarski sistem, elemente tržnega gospodarstva in okrepile položaj republike. Zdi se, da je skupščina takrat postala prvi faktor tranzicije in da je prav ona zamajala jugoslovansko federacijo. Toda taka ocena se vendarle ni uveljavila. Njena vloga deluje nejasno. Izhajajoč iz tega avtor v prispevku išče odgovor na vprašanje: Kakšen organ je bila socialistična skupščina? Pri tem najprej predstavi genezo jugoslovanskega skupščinskega sistema in njegove temeljne značilnosti, nato pa obravnava tri različne ravni oz. možne poglede na skupščino: pravno raven, percepcijsko raven (kako so ljudje dojemali skupščino) in raven notranjih mehanizmov (kako se je spreminjala parlamentarna razprava).
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:date
      • 2015
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:identifier
      • http://ojs.inz.si/pnz/article/view/123
      • COBISS.SI-ID 3374196
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:36117
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf
    • dcterms:type
      • članek - sestavni del
    • dcterms:extent
      • str. 41-59