Represija nad Slovenci v Porabju v času Rákosijevega režima (1948−1956)

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2013
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev. ang.), Bojana Samarin (lekt.)


  • Podroben opis
    Članek obravnava različne pojave in oblike represije organov komunističnega Rákosijeva režima (zlasti Službe državne varnosti) v obmejnem trikotniku, v Porabju, zlasti po resoluciji Informbiroju, ki je Jugoslavijo razglasila za sovražnika. Posledica tega je bila »vojna histerija«, usmerjena proti Titu, del vojnih priprav je bilo preventivno »čiščenje« obmejnega pasu z Jugoslavijo. Južni Slovani (tudi Slovenci) so postali potencialni sovražniki režima. Ena izmed najučinkovitejših metod za odstranitev za oblast nezaželenih oseb so bile deportacije v zaprta delovna taborišča v pokrajine Hortobágy, Nagykunság in Hajdúság na vzhodu Madžarske, ki so delovala v letih 1950-1953. Prisilno delo v taboriščih, policijski nadzor, fizično in psihično maltretiranje taboriščnikov, nečloveški bivalni pogoji ipd. sodijo med prisilne ukrepe oblasti proti ljudstvu. Pri predstavitvi takratnega dogajanja se avtorica opira na relevantne arhivske dokumente in na pričevanja še živečih taboriščnikov.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/34915
    • dcterms:title
      • Represija nad Slovenci v Porabju v času Rákosijevega režima (1948−1956)
    • dcterms:alternative
      • Repression against Slovenians in the Rába Valley During Rákosi's Regime (1948-1956)
    • dcterms:creator
      • Katalin Munda Hirnök
    • dcterms:subject
      • Madžarska
      • porabski Slovenci
      • Rákosijev režim
      • Informbiro
      • deportacije
      • delovna taborišča
      • Hungary
      • Rába Valley Slovenians
      • Rákosi regime
      • Cominform
      • deportations
      • labour camps
    • dcterms:abstract
      • Članek obravnava različne pojave in oblike represije organov komunističnega Rákosijeva režima (zlasti Službe državne varnosti) v obmejnem trikotniku, v Porabju, zlasti po resoluciji Informbiroju, ki je Jugoslavijo razglasila za sovražnika. Posledica tega je bila »vojna histerija«, usmerjena proti Titu, del vojnih priprav je bilo preventivno »čiščenje« obmejnega pasu z Jugoslavijo. Južni Slovani (tudi Slovenci) so postali potencialni sovražniki režima. Ena izmed najučinkovitejših metod za odstranitev za oblast nezaželenih oseb so bile deportacije v zaprta delovna taborišča v pokrajine Hortobágy, Nagykunság in Hajdúság na vzhodu Madžarske, ki so delovala v letih 1950-1953. Prisilno delo v taboriščih, policijski nadzor, fizično in psihično maltretiranje taboriščnikov, nečloveški bivalni pogoji ipd. sodijo med prisilne ukrepe oblasti proti ljudstvu. Pri predstavitvi takratnega dogajanja se avtorica opira na relevantne arhivske dokumente in na pričevanja še živečih taboriščnikov.
      • The article focuses on various phenomena and forms of repression carried out by the authorities of the communist Rákosi regime (especially State Security Service) in the triangle of borders in the Rába Valley, especially after the Cominform Resolution, when it was declared that Yugoslavia was an enemy. This resulted in »war hysteria« aimed against Tito, and the war preparations also involved a preventive »cleansing« of the area bordering on Yugoslavia. South Slavs (also Slovenians) became the potential enemies of the regime. One of the most efficient methods for the removal of persons unwanted by the government was deportation to closed work camps in the provinces of Hortobágy, Nagykunság and Hajdúság in the east of Hungary, operating between 1950 and 1953. The coercive measures taken by the authorities against the people include forced labour in the camps, police supervision, physical and psychological maltreatment of the internees, inhuman living conditions and so on. The author bases her presentation of the developments at the time on the relevant archive documents and testimonies of the internees who are still alive.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev. ang.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • dcterms:date
      • 2013
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:34915
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf